Zgodovina sadjarstva v družini Markočič-Vesel je zelo pestra in kulturno podobna. Predniki obeh družin prihajajo iz Primorske in tudi zaradi tega je kultura in odnos do zemlje poseben. V naši zgodovini vsekakor posebno mesto pripada Gvidu Veselu, ki je začel z uvajanjem sodobnih nasadov v naši tedanji državi.
Gvido Vesel
Gvido Vesel se je rodil 1901 v Trstu. Zaradi ilegalnega dela in podpiranja članov TIGR je bil obsojen in zaprt v Trstu in Kopru. Leta 1929 je emigriral. V Zagrebu se je vključil v Sadjarsko in vrtnarsko zadrugo primorskih Slovencev, v letih 1929 do 1932 je najprej upravljal posestvo grofa Kulmerja, nato pa organiziral prvo jugoslovansko sadno plantažo Milerov Brijeg pri Zagrebu, ki jo je uspešno vodil do 1946 leta. Takrat je s sodelavci odšel na Ptuj, kjer je v Štukih organiziral in vodil prvo slovensko plantažo sadja Osojnik. Leta 1952 ja na povabilo organiziral kmetijsko delovno zadrugo Sloga (kasneje Zadružno sadjarstvo Matija Gubec / Agrokombinat Krško / Evrosad…) v Leskovcu pri Krškem, kjer je delal do upokojitve. Prof.dr. France Adamič je o njem napisal: “Vesel je prvi pri nas sadil in preizkušal novejše ameriške, italijanske in francoske sorte jabolk, hrušk, breskev in jagod, uvedel kordonske vzgojne oblike in goste sisteme sadovnjakov, težke rigolne pluge in buldožerje, z njimi pa gradnjo teras in agromelioracij…” (http://nl.ijs.si:8080/fedora/get/sbl:4268/TEI/)
